Citati avtorja Miljana Cunta

»Dragi prijatelj, naj ti predstavim svoj atelje. Nič posebnega – miza, stol in nekaj knjig v kotu spalnice.«

»Tako se zlagajo pesmi, prijatelj, v ateljejih večnosti, kot mize – ena v drugi prebivajo, naključne sopotnice, da te spominjajo.«

»Pesnica skozi 24 kratkih besedil bralca vabi v odkrivanje skrivnosti življenja in tega, kako živa je lahko preteklost.«

»Podelitev nagrade je bila v Dvorcu Novo Celje, kjer je kratek čas prebivala tudi Fanny Haussmann.«

»Morala bi biti kot brat, da mi sploh ne bi bilo mar za našo družinsko preteklost...«

»Moje občutenje je, da poezija povezuje na najgloblji ravni. Želja po bližini in želja po intimi je danes zelo velika, ker živimo zelo odtujeno. Poezija omogoča, da nekaj zelo osebnega, zelo subjektivnega ponesemo do drugega človeka na način, da deluje tudi v njem.«

»Pesmi ne piše popolnost.«

»Ni bilo videti, da se bomo kdaj dvignili nad meglo.«

»Tako se poleti: Počakati dovolj dolgo, da postaneš vse, megla, krilo, zrak, da si vse to ves, potem méne izgubijo ostre robove in ostane samo še gibanje, preprosta plovba v drug časovni pas.«

»Poezija se rodi in nagovarja v samotnosti.«

»Pesnica v tem ciklu prikazuje begavo držo sodobnega človeka, ki prestopa zanesljive okvire vsakdana. Bremeni ga nepreglednost doživetij, razkrajajo ga negotovosti, žalostijo izgube, zasleduje starost. Izpoved je posredovana v melanholičnem tonu in prijetnem zvenu.«